ABC biomasa

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z 

B

Biomasa je na voljo v trdni, tekoči ali plinasti obliki in se uporablja za pridobivanje energije (toplota, hlad, elektrika), ter za pridobivanje goriva (biodizel, rastlinsko olje).

Med trdne biomase sodijo lesne biomase, kot so ostanki lesa iz gozdov v obliki polen ali sekancev, žagarski ostanki, lesni peleti, lubje, obdelani in neobdelani stari les, les iz hitrorastočih rastlin, vendar tudi stebelna kuriva, kot so slama, žita, kitajski miskant in energijske rastline.

Tekoča biomasa je olje (npr. repično olje, sončnično olje ...), ki se nato lahko ponovno uporabi za gorivo kot biodizel.

Plinasta biomasa je označena kot bioplin in nastaja pri vrenju trdne in tekoče biomase, kot sta koruza in gnojevka. Bioplin se z zgorevanjem v motorju pretvarja v uporabno energijo.

C

Pri zgorevanju lesa se v ozračje sprosti le toliko ogljikovega dioksida, kolikor ga rastline odvzamejo iz ozračja.

E

Označujejo izpuste škodljivih snovi v okolje. V postopku zgorevanja nastajajo snovi, škodljive za okolje, kot so dušikovi oksidi in ogljikov monoksid. Vsako kurivo povzroča različne količine izpustov škodljivih snovi. Te količine škodljivih snovi so podane kot CO2 na kWh.

Iz energijskih rastlin je mogoče pridobivati energijo (toploto, hlad, elektriko) ali goriva, kot je biodizel. V ta namen so potrebni različni postopki pretvarjanja, kot so vrenje, pridobivanje olja ali zgorevanje. Med energijske rastline se vštevajo oljne rastline, kot so repica in sončnice, rastline, ki imajo dobro vrenje, kot je koruza, pa tudi hitrorastoče rastline, kot so vrbe in miskanti.

Ta certifikat označuje novo merilo za varnost na evropskem trgu peletov in skrbi za boljšo transparentnost. ENplus presega zgolj normativ izdelka in vključuje celoten postopek izdelave in celotno dobavno verigo v sistemu certificiranja.

F

Fini prah je vsak prah velikosti od 1 do 10 μm. Pri gibanju mirujočega zraka fini prah ne pada, se ne poseda ali pa le malokrat in malo.

Fosilne surovine so viri, kot so rjavi premog, črni premog, šota, zemeljski plin in nafta, ki so nastajali tisoče let v določenih pogojih. Pri tem so se odmrle rastline in živali skozi dolga obdobja in pod določenim pritiskom spreminjale v nafto ali zemeljski plin. Nafta in zemeljski plin sta še vedno izjemno pomembna vira energije in ju bo v prihodnosti težko zamenjati.

G

Pada v zgorevalnem delu (rešetka) kurilne naprave. V grobem pepelu in pepelu z rešetke se poleg trdnih ostankov zgorevanja nahajajo tudi mineralne nečistoče goriv, kot so pesek, prst ali kamen.

I

Lesni peleti za male kurilne naprave sestojijo iz stisnjenih ostankov žaganja, kot so trske ali žagovina. Kilogram peletov ima kurilno vrednost pribl. 5 kWh, kar je primerljivo s približno pol litra kurilnega olja. Poleg obstoječe ponudbe normiranih peletov (po standardu ÖNORM M7135 oz. DIN plus) so na voljo tudi t. i. industrijski peleti. V nasprotju z običajnimi peleti proizvodnjo tega kuriva zaradi njegovega izkoriščanja v velikih kuriščih s primernimi transportnimi sistemi ne urejajo stroge norme za proizvodnjo peletov, zato so proizvodni stroški lahko manjši. Uporaba industrijskih peletov je mogoča tudi v ogrevalnih sistemih na sekance. Industrijski peleti imajo v primerjavi z lesnimi peleti za male kurilne naprave večji premer (10–12 mm) in niso tako močno stisnjeni. Uporaba industrijskih peletov je rezervirana za industrijo. Potrošnik (končni uporabnik) nima dostopa do industrijskih peletov. Posledično industrijskih peletov ni mogoče kupiti v običajnih trgovinam s kurivi.

K

Kurilna vrednost je maksimalna uporabna količina toplote pri zgorevanju, ne da bi se vodna para v dimnih plinih kondenzirala. Nanaša se na količino uporabljenega kuriva.

Kurilne naprave se uporabljajo za pridobivanje uporabne toplote za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode ter za pridobivanje procesne toplote. Toplota nastaja z zgorevanjem trdih, tekočih ali plinastih goriv.

Pri tej vrsti kurišča se kurivo dovaja s spodnje strani ali stransko (podajanje) na vrtljivo rešetko. Rezultat je mirna posteljica goriva, pri čemer so zagotovljeni optimalni zgorevalni pogoji. Izgorevanje plinov poteka predvsem v ločeni priključni komori za naknadno zgorevanje. Po popolnem izgorevanju se pepel odstrani in transportira s pomočjo sistema odpepeljevanja iz zgorevalnega prostora.

L

Leteči pepel je pepel, ki nastaja v območju vleka in toplotnega izmenjevalnika v kurilni napravi.

O

Obnovljiva energija se nanaša na energente, ki se samodejno obnavljajo: (veter, sonce, voda, biomasa, zemeljska toplota).

P

Trdni ostanki zgorevanja trdih goriv

S

Strojno rezani deli z lubjem ali brez lubja z dolžino kosov največ 100 mm

 

T

Pri večini kotlov morajo dimni plini imeti določeno temperaturo, da bi se preprečilo nabiranje kondenzata in omogočilo transportiranje navzven brez ventilatorja. V nasprotju s kondenzacijskimi kotli mora biti temperatura dimnih plinov pri konvencionalnih kotlih višja (> 120 °C), da bi se preprečilo nabiranje kondenzata in s tem tudi sajavost kamina.

 

 

V

Vsebnost pepela podaja količino ostankov zgorevanja. Slednji nastajajo pri zgorevanju kuriv (npr. peletov) v določenih pogojih. Vsebnost pepelov je podana v odstotkih teže na suho surovino. Pri popolnem zgorevanju peletov se vsebnost pepelov večinoma giblje od 0,5 do 1,5 %.

 

 

Z

Zgorevalna vrednost se imenuje tudi zgornja kurilna vrednost in podaja maksimalno uporabno količino toplote, tudi če pride do kondenzacije vodne pare v dimnih plinih. Zgorevalna vrednost se nanaša na količino uporabljenega kuriva. (Primerjajte s kurilno vrednostjo.)